Tematski sklopi
1. Ureditev površin skupne rabe (območje potniškega terminala)
Območje, ki ga danes razmejuje S obvoznica, je bilo dolga leta zaprto in neprevozno. Z gradnjo nove mestne vpadnice in sprostitvijo površin na zunanjem delu potniškega terminala se je mesto Koper odprlo morju. To je bila priložnost, da identificiramo in nadgradimo površine območja, ki bi lahko sočasno služile pristaniški dejavnosti in javnim mestnim dejavnostim.
Novembra se bo na zaprtem delu terminala začela gradnja servisnega objekta, ki bo deloma služil tudi splošni javnosti (dostopna terasa in gostinski lokal). Na novo urejen bo tudi zunanji del terminala (ploščad), kjer bodo postavljene lične stojnice in urbana oprema.
Sicer ima to območje še veliko nerealiziranega potenciala, zlasti v smeri mestotvornih vsebin/programov, ki bodo ustvarili sinergijo med pristaniškim okoljem in vse bolj živahnim mestnim utripom.
Predlog mentorjev:
2. Ohranjanje BIODIVERZITETE v pristaniškem okolju
Na različnih območjih pristanišča (obala ob mestnem jedru, območja ob mokriščih, območja ob izlivu Rižani, morsko okolje) imamo že danes različne ekosisteme, ki jih z vrsto ukrepov uspešno ohranjamo. Ti hkrati predstavljajo varna območja za širitev rastlinskih in živalskih vrst. Prouči se možnost, kako bi ta biotsko raznovrstna območja še razširili z novimi avtohtonimi vrstami.
Hkrati se prouči možnost vzpostavitve celovitega sistema javnega spremljanja in obveščanja o stanju biotske raznovrstnosti.
Predlog mentorjev:
3. Blažitev HRUPA
Kljub temu, da Luka Koper pri svojem delovanju ohranja ravni hrupa v okviru zakonskih omejitev, pristaniška dejavnosti predstavlja element, ki ustvarja določene vplive na življenje v njegovi okolici.
Z gradnjo S obvoznice se je mesto odprlo pristanišču, pri tem pa je bilo veliko arhitekturnih elementov (nekdanja skladišča) porušenih.
Pri procesih v pristanišču je družba sprejela večino tehničnih ukrepov za omilitev hrupa, medtem ko je kar nekaj potenciala za iskanje alternativnih rešitev na zunanjem delu pristanišča.
Predlog mentorjev:
4. Uporaba viškov proizvedene energije iz OVE (npr. polnilnice za električna vozila, za mestni javni promet)
Luka Koper načrtuje do leta 2030 namestitev fotonapetostnih elektrarn skupne moči med 8 in 10 MW, pri čemer bi lahko v manjšem delu lahko obdobno prihajalo do viškov energije, ki ne bo neposredno uporabljena za potrebe pristanišča. Prouči se možnost rabe viškov proizvedene energije za potrebe pristaniške dejavnosti oz. javnih storitev v Mestni občini Koper.
Mentor:
5. Razvoj storitev dodane vrednosti s pomočjo sodobnih tehnologij znotraj in izven pristaniškega območja
Osnovna pristaniška dejavnost prekladanja in skladiščenja se prepleta z nizom drugih dejavnosti in vrsto deležnikov, ki dnevno vstopajo – bodisi fizično ali digitalno – v procese pristanišča. Prouči se možnost izboljšanja in širjenja storitev, ki omogočajo večjo učinkovitost, inovativnost in konkurenčnost z uporabo naprednih tehnologij, pri čemer se te storitve ne omejujejo zgolj na območje pristanišča, temveč vključujejo tudi celotno pristaniško skupnost, torej poslovne partnerje Luke Koper (pomorske agente, špediterje, cestne in železniške prevoznike, itd) in upravljalce cestne, železniške in druge infrastrukture, ki je ključna za delovanje pristanišča. Tesnejše vključevanje pristanišča v širši gospodarski in tehnološki sistem (bodisi lokalni ali državni) izboljša učinkovitost za vse deležnike, npr. v smislu hitrejšega dostopa do informacij za uporabnike, prometne pretočnosti, ipd.
Mentorja:
