V sredo, 18. septembra se je na Inkubatorju Sežana odvijal strokovni posvet Visoko strokovno šolstvo – izzivi in perspektive pod pokroviteljstvom Sveta za razvoj SAZU. Udeležencem posveta iz visokih strokovnih šol, ministrstva za visoko šolstvo, Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, Gospodarske zbornice, lokalne skupnosti in zainteresirani javnosti so bile ponujene vsebine, ki so le redko tema javne diskusije.

Izzive in perspektive strokovnega izobraževanja, ki jih je naslavljal naslov posveta, so predstavili izvajalci utečenega dualnega sistema po meri slovenske šolske politike in prakse kot ju je začrtala bolonjska reforma. Njena uvajalca, snovalca sistema visokega šolstva kot smo si ga zastavili na začetku stoletja, Pavle Zgaga in Slavko Gaber, sta poskusila v uvidu prehajanj skozi čas izpostaviti njegove dejanske uresničitve kot rezultat spoprijemov, predstav in interesov konkretnega obdobja. Visoke strokovne šole se kažejo kot tipičen primer tega: področje terciarnega izobraževanja je toliko pomembno, kolikor ga sami izvajalci študijskih programov uspejo uveljaviti na trgu dela. S posameznimi predstavitvami in s pomočjo statističnih podatkov so udeleženci v dinamični diskusiji ugotavljali ali so kakovost, izvedba in izidi visokega strokovnega izobraževanja v duhu zastavljenega poslanstva še vedno v koraku z dejansko življenjsko resničnostjo. Predlog novega ZViS pravkar v obravnavi ta segment izobraževanja v glavnem obide.

Posvet je so-organizirala Visoka šola za oblikovanje materialov Sežana tudi za lastno promocijo ob ustanovitvi. iz uspehov njene predhodnice, Višje strokovne šole v Sežani, je prehod na visoko raven izobraževanja za poklice, ki imajo domicil na Krasu in na Primorskem ter so privlačni za širši čezmejni prostor, naravna razvojna pot in priložnost za razvoj.

Besedilo: Lucija Čok

Foto: Aleks Žiber Tuljak, študent VSŠ Sežana