Slovenski načrt temelji na štirih prednostnih stebrih:

• zeleni prehod,
• digitalna preobrazba,
• pametna, trajnostna in vključujoča rast,
• zdravstvo in socialna varnost, vključno z naložbami in reformami na področju dolgotrajne oskrbe in socialnih stanovanj.

Projekti v načrtu bodo izvedeni do konca leta 2026, kar je obdobje veljavnosti mehanizma za okrevanje in odpornost. V načrtu je Slovenija predlagala  projekte na vseh sedmih evropskih vodilnih področjih (zagnati; prenoviti; napolniti; povezati, modernizirati; povečati; preusposabljati  in izpopolnjevati).

Predstavitev načrta je rezultat intenzivnega dialoga med Komisijo in slovenskimi organi, ki je potekal v zadnjih mesecih z namenom priprave ustreznega načrta.

Komisija bo načrt ocenila v naslednjih dveh mesecih na podlagi 11 meril iz uredbe in vsebino pretvorila v pravno zavezujoče akte. Ta ocena bo vključevala zlasti pregled, ali načrt prispeva k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države, izdanih v okviru evropskega semestra. Komisija bo ocenila tudi, ali je v načrtu vsaj 37 % odhodkov namenjenih naložbam in reformam, ki podpirajo podnebne cilje, 20 % pa digitalnemu prehodu. Svet EU bo praviloma imel na voljo štiri tedne za sprejetje predloga Komisije.

Odobritev s strani Sveta bi omogočila, da se Sloveniji predhodno izplača 13 % od zaprošenih 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 0,7 milijarde evrov posojil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, pod pogojem, da začne veljati sklep o virih lastnih sredstev, ki ga morajo najprej odobriti vse države članice.

Komisija je zdaj prejela skupno 13 načrtov za okrevanje in odpornost. Še naprej bo intenzivno sodelovala s preostalimi državami članicami, da bi jim pomagala pri pripravi kakovostnih načrtov.

Vir: Evropska komisija