Visoko strokovno šolstvo: izzivi in perspektive

By
328

Strokovni posvet o slovenskem visokošolskem izobraževanju

Razvoj tehnologij, mobilnost ljudi in blaga ter konkurenčnost na trgu dela posledično oblikujejo nove poslovne modele, ki neposredno vplivajo na visokošolsko izobraževanje. Še posebej visoko strokovno šolstvo naj za uspeh tako nacionalnega gospodarstva kot za globalni trg oblikuje strokovnjake s širokim znanjem, mnogoterimi kompetencami in sestavljenimi veščinami.  Vendar stanje na trgu dela izkazuje, tako v Sloveniji kot v tujini, da obstoječi visokošolski sistemi ne zagotavljajo dovolj ustrezno usposobljenih strokovnjakov za potrebe predvsem malih in srednjih podjetij, na katerih vse bolj temelji tudi gospodarska uspešnost mnogih industrijskih okolij. Pregled stanja na področju strokovnega izobraževanja v Sloveniji prikazuje  ugodno sliko za enakomerni regionalni razvoj le  na področju višjega strokovnega šolstva, ki se odvija v okviru srednjega šolstva s sodelovanjem izobraževalnih centrov, lokalnih skupnosti in drugih zainteresiranih ustanoviteljev.  Skromna, lahko bi tudi rekli pomanjkljiva, pa je podatkovna baza ustanavljanja in delovanja visokih strokovnih šol. 

Na posvetu o perspektivah visokošolskega strokovnega izobraževanja bomo ob uvodnem razmišljanju o poslanstvu in vlogi visokih strokovnih šol pri doprinosu k družbeni in gospodarski uspešnosti v novih razvojnih trendih države Slovenije poskusili odgovoriti ali je visokošolski strokovni študij – kot si ga je zastavila bolonjska reforma –  potrebno premisliti. Na to vprašanje in na nekatera sorodna vprašanja  bi morala odgovoriti visokošolska politika ter se nanje odzvati izvajalci visokošolskega strokovnega izobraževanja.

Izdelki: Špela Šedivy                          Foto: Mariia Bortiakova

Uvodna predstavitev posveta

Ugledni strokovnjaki, snovalci in reformatorji visokošolskega sistema, izvajalci visokih študijskih programov in študentje, uporabniki v gospodarstvu in lokalni skupnosti bodo predstavili na posvetu svoje videnje in izkušnje o vlogi in učinkih visokega strokovnega šolstva pri nas. Na posvetu se bomo dotaknili zakonske regulative tega področja, dualnega visokošolskega modela, se vprašali ali naš sistem in izvedba strokovnih študijskih programov zagotavlja kakovost, ki jo želimo doseči, ali izobražujemo nove poklice za potrebe trga dela in / ali vertikala poklicnega izobraževanja usmerja generacije mladih v ustrezno izobraženost, kvalificiranost in usposobljenost na vseh stopnjah šolanja. Razmišljanje o poslanstvu visokih strokovnih šol pri doprinosu k družbeni in gospodarski uspešnosti v novih razvojnih trendih države Slovenije samo po sebi ustvarja dileme in vprašanja, na katera bi morala odgovoriti visokošolska politika ter se nanje odzvati izvajalci visokošolskega strokovnega izobraževanja.

Poleg uglednih strokovnjakov in strokovnjakinj s področja visokošolskega izobraževanja bodo na posvetu, katerega pokrovitelj je Razvojni svet Slovenske akademije znanosti in umetnosti (RS SAZU), sodelovali še predstavniki Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), gospodarstva in lokalne skupnosti ter ravnatelji nekaterih visokih strokovnih šol in njihovi študentje.

Organizatorji vabijo k udeležbi na posvetu ter dejavnemu soočanju mnenj in dejstev vodstva slovenskih visokih strokovnih šol, njihove študente in študentke, načrtovalce poslovnih mrež in programov v slovenskem gospodarstvu, lokalne in nacionalne razvijalce novih poklicev ter zainteresirano javnost.

Organizacijski odbor:
dr. Lucija Čok (RS SAZU in SS IS),
Dorijan Maršič (IS),
Anton Marn (VSOM),
dr. Ljubica Jelušič (predstavnica Občine Sežana),
Tomaž Vajdunec (IS in VSOM)

Program posveta

• Uvodni pozdrav akad. dr. Igorja Emrija, predsednika RS SAZU
• Pozdravni nagovor Andreja Sile, župana Občine Sežana
• Nagovor Urbana Kodriča, direktorja direktorata za VŠ na MVZI
• Pozdrav organizatorjev: Dorijan Maršič, direktor IS, Anton Marn, v. d. dekana VSOM
• Predstavitev vsebine posveta, dr. Lucija Čok, predsednica organizacijskega odbora posveta

• Univerza ali visoke šole? Univerza in visoke šole? Nekaj misli o oblikovanju visokošolskega sistema. Prof. dr. Pavle Zgaga
• Odprta vprašanja vertikale izobraževanja v Sloveniji. Prof. dr. Slavko Gaber
• Modeli dualnega izobraževanja, analiza mreže visokošolskega izobraževanja. Klemen Šubic, NAKVIS
• Od stroke do znanosti, od novega znanja do njegove uporabe v praksi. Fakulteta za dizajn, prof. Nada Matičič in mag. Veronika Gruden Bole, Karierni center FD
• Med stroko in uporabno umetnostjo. Poslanstvo Visoke strokovne šole za oblikovanje materialov. Anton Marn, VSOM
• Beseda študentom. Marcel Kump, Alumni klub VSŠ Sežana.

• Potrebe gospodarstva po strokovnjakih in izkušnje z diplomanti visokega poklicnega šolstva. Dr. Andrej Kos, Marmor Sežana
• Pomen visoke strokovne izobrazbe za razvoj lokalne skupnosti. Prof. dr. Ljubica Jelušič, Občina Sežana
• Vsebina in kakovost izvedbe visokošolskih strokovnih programov ter njihova vloga v sistemu visokega šolstva. Panel razprava izvajalcev visokošolskega strokovnega študija. Povezovalka prof. dr. Lucija Čok
• Vprašanja udeležencev in razprava

Vabilo

Inkubator Sežana in novoustanovljena Visoka strokovna šola za oblikovanje materialov Sežana organizirata pod pokroviteljstvom Sveta za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti strokovni posvet

VISOKO STROKOVNO ŠOLSTVO: IZZIVI IN PERSPEKTIVE
Strokovni posvet o slovenskem visokošolskem izobraževanju.

Posvet bo potekal v sredo, 18. 9. 2024  ob 9:00 uri,
na sedežu Inkubatorja Sežana, Kraška ulica 2, 6210 Sežana.

Prijave so odprte najkasneje do 31. 8. 2024
Za udeležence posveta, ki bo potekal v živo, ni kotizacije.

Izdelki: Špela Šedivy                          Foto: Mariia Bortiakova

Predavatelji:

Prof. dr. Pavle Zgaga:
Univerza ali visoke šole? Univerza in visoke šole?
Prof. dr. Pavel Zgaga, redni profesor za filozofijo edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (v pokoju). V svojem raziskovalnem delu se je osredotočil predvsem na preučevanje visokega šolstva, njegovih konceptualizacij, strategij in politik. Na tem področju je bil nosilec ali sodelavec v številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Med leti 1992 in 1999 je bil državni sekretar za področje visokega šolstva, od 1999 do 2000 pa minister za šolstvo in šport. V zgodnjih letih bolonjskega procesa (1999–2007) je bil je aktivno vključen v snovanje evropskega visokošolskega prostora.

Prof. dr. Slavko Gaber:
Odprta vprašanja vertikale izobraževanja v Sloveniji.
Prof. dr. Slavko Gaber, sociolog in reformator slovenskega šolstva. Kot minister za šolstvo (med 1992 in 2004 kar štirikrat) je na podlagi primerjalnih analiz in ekspertnih izhodišč vodil sistemske rešitve in uvajal novosti na vse ravneh izobraževanja. Verjame v moč in pomen vzgoje in izobraževanja za celotno družbo, zato še naprej spodbuja partnerstvo za kakovosten in pravičen šolski sistem. Poučuje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Klemen Šubic, NAKVIS:
Modeli dualnega izobraževanja
Klemen Šubic že več kot sedemnajst let deluje na področju sistemov kakovosti v visokem šolstvu. Trenutno opravlja delo namestnika direktorja Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Poleg vodenja akreditacijskih in evalvacijskih postopkov soustvarja in sodeluje pri razvoju novih pristopov za zagotavljanje kakovosti, kot so akademska integriteta, hibridno izobraževanje, dostopnost, mikrodokazila in umetniško raziskovanje. Bogate izkušnje je pridobil tudi s sodelovanjem v mednarodnih združenjih, mednarodnih evalvacijskih postopkih in projektih.

Prof. Nada Maticic in mag. Veronika Gruden Bole:
Od stroke do znanosti
Prof. Nada Rožmanec Matičič, u. d. i. a., je bila leta 2005
soustanoviteljica Visoke šole za dizajn, današnje Fakultete za dizajn, katere je v. d. dekanja. Je predana arhitektka, mentorica, ustvarjalka oblikovalskih priložnosti in podpornica mladih oblikovalskih talentov skozi več kot 50-letno kariero. Sodeluje v številnih  mednarodnih projektih in izobraževanju v tujini in je avtorica študijskih programov “Dizajn”, mednarodnih konferenc, patentov in modelov, blagovnih znamk in prejemnica nagrade za življenjsko delo (2021, DOS). Za bogat umetniški opus je prejela Priznanje umetniških del.

Veronika Gruden Bole je zaključila znanstveni magisterij na Fakulteti za družbene vede, UL, na smeri Menedžment kadrov in delovna razmerja. Na Fakulteti za dizajn opravlja funkcijo prodekanje za kakovost in družbeno odgovornost in je odgovorna za postopke (samo)evalvacije in akreditacije fakultete ter za razvoj notranjega sistema kakovosti. Je vodja Kariernega centra FD in koordinatorka FD v projektu “Kompetenčni center za razvoj kadra v lesarstvu” (KOCles 4.0). Je certificirana INLPTA coachinja in notranja ISO 90001 presojevalka. Med leti 2016 in 2021 je bila tudi evalvatorka NAKVIS.

 Anton Marn:
Med stroko in uporabno umetnostjo
Anton Marn, po izobrazbi arhitekt, je po diplomi na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani leta 2002 delal kot arhitekt na ISA – inštitutu za sakralno arhitekturo in asistent na CUA – Catholic University of America v Washingtonu. Leta 2004 je s somišljeniki ustanovil Ad Pirum – Zavod za intelektualne dejavnosti, kjer je bil med 2004 in 2014 tudi direktor zavoda. Leta 2014 je postal ravnatelj Višje strokovne šole ŠC Srečka Kosovela Sežana in to delo opravljal do 2021. Od 2021 je zaposlen na Inkubatorju d.o.o. Sežana v vlogi vršilca dolžnosti dekana Visoke strokovne šole za oblikovanje materialov Sežana – VSOM in je zadolžen za njeno ustanovitev in zagon.

Dr. Ljubica Jelušič:
Pomen visoke strokovne izobrazbe za razvoj lokalne skupnosti
Dr. Ljubica Jelušič je redna profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer predava in raziskuje na področjih polemologije, sociologije vojske, mirovnih študij in regionalnih varnostnih študij. V svoji raziskovalni karieri je vodila več aplikativnih raziskovalnih projektov s področja mednarodnih operacij in misij ter vojaške sociologije. Sodelovala je pri izvedbi bolonjske reforme na FDV kot predstojnica Katedre za obramboslovje ter pri tem proučevala višješolske, visokošolske strokovne  in univerzitetne študijske programe doma in v tujini. 

Dr. Kos Andrej:
Potrebe gospodarstva po strokovnjakih
Dr. Andrej Kos je 1996 zaključil Srednjo tehniško in rudarsko šolo v Velenju. Študij je nadaljeval na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani – smer rudarstvo in tehnologija, kjer je diplomiral leta 2005. Nato se je zaposlil v podjetju Marmor, Sežana d. d., kot vodja kamnolomov. Po Zakonu o rudarstvu je 2008 opravil vse strokovne izpite za tehničnega vodjo podzemnih rudarskih del, ter za projektiranje in revidiranje rudarskih projektov. V letu 2014 je postal direktor podjetja Marmor, Sežana d. d. Leta 2019 je doktoriral na Univerzi v Ljubljani s temo Uporaba ultrazvočnih meritev za določevanje kvalitete blokov naravnega kamna.

 Marcel Kump:
Beseda študentom
Marcel Kump je 25 letni fotograf iz Ljubljane. Od osnovne šole dalje so bili zanj fotografija, oblikovanje in ustvarjanje področja zanimanja in snovanja. Zato se je po osnovni šoli vpisal na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in zaključil program Industrijsko oblikovanje. Svojo karierno pot je nadaljeval na Višji Strokovni Šoli v Sežani, kjer je diplomiral na programu Oblikovanje materialov – modul Kamen, nato pa še na programu Fotografija.

Prof. dr. Lucija Čok:
Vsebina in kakovost izvedbe visokošolskih strokovnih programov ter njihova vloga v sistemu visokega šolstva. Panel razprava
Prof. dr. Lucija Čok, redna profesorica večjezičnosti in medkulturnosti, je bila prva rektorica Univerze na Primorskem. Na več vodstvenih funkcijah je sooblikovala osnove visokega šolstva na Primorskem, v letih 2000–2002 je bila tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport v Vladi Republike Slovenije. Kot ministrica je prispevala k pripravi nekaterih podlag integracije Slovenije v Evropski raziskovalni prostor – ERA. Leta 2013 ji je Univerza na Primorskem podelila naziv zaslužna profesorica, istega leta ji je minister za področje šolstva in znanosti podelil nagrado za življenjsko delo na področju visokega šolstva.

Zaključki posveta:

Slovenska visokošolska politika je z bolonjsko reformo pred dvema desetletjema ponudila na prvi in drugi stopnji visokošolskega študija univerzitetne  in visoke strokovne študijske programe. Visoko strokovno izobraževanje naj bi v študijskem procesu ob spodbudah partnerstva s podjetništvom poleg izobraževanja, raziskovanja in inovativnosti s prožnimi, odzivnimi in privlačnimi oblikami in vsebinami usposabljalo strokovnjake splošnih predvsem pa med-področnih / transverzalnih kompetenc.

Ali je danes visoko strokovno izobraževanje kot smo si ga zastavili z reformo izpolnilo pričakovanja uporabnikov in / ali  so diplomanti tega študija uspešni strokovnjaki v neposredni praksi sta vprašanji, na katera bi morali odgovoriti odločevalci, izvajalci in uporabniki  tega segmenta slovenskega visokošolskega sistema.

Da bi strokovna javnost izvedela več in bi odločevalci prejeli spodbudo k razmišljanju o svoji vlogi pri razvoju visokega strokovnega šolstva sta Visoka strokovna šola za oblikovanje materialov in Inkubator Sežana organizirala 18. septembra 2024 strokovni posvet Visoko strokovno šolstvo – izzivi in perspektive.  Svet za razvoj pri SAZU je s sodelovanjem na posvetu kot pokrovitelj prispeval k izostritvi tega segmenta visokošolskega izobraževanja kot prioritetno tematiko.

Več: Zaključki posveta

54321
(0 glasov. Povprečno 0 od 5)