V linearnem modelu gospodarstva “vzemi–izdelaj–zavrzi” podjetje ustvarja vrednost z nenehnim tokom novih surovin, energije in embalaže. Pri tem narašča poraba virov, stroški odpadkov (odvoz, skladiščenje, regulatorna tveganja ipd.). Krožno gospodarstvo odpadek poskuša vnaprej preprečiti, ne le upravljati. Evropska unija krožno gospodarstvo postavlja v središče podjetništva in gospodarstva: z manjšo rabo virov, večjo odpornostjo dobavnih verig ter novimi poslovnimi priložnostmi. Pomembno je razumeti, da krožno gospodarstvo ni en sam ukrep (npr. ločevanje odpadkov), temveč kombinacija ukrepov: zasnova izdelkov in storitev (da trajajo, se popravijo, nadgradijo, ponovno uporabijo), poslovnih modelov (najem, naročnine, servis kot storitev), povratne logistike (vračila, zbiranje, sortiranje), materialnih tokov (ponovna uporaba, reciklaža, regenerativni viri), partnerstev (z dobavitelji, centri ponovne uporabe, serviserji, lokalnimi skupnostmi).

Več o članku: 2026_1_Krožno gospodarstvo v praksi